Oče

Očeta je žanrsko težko opredeliti: morda je roman, morda esej, morebiti so to spomini. Četudi je pisan po pravilih leposlovja, nič, o čemer Jergović pripoveduje, ni fikcija. Oče je nekakšna kratka zgodovina geopolitičnega prostora in tragedij, ki so avtorja pretresale od vekomaj, tako na osebni in družinski kot na nacionalni in kolektivni ravni. Pripoved, ki se začne dan po smrti pisateljevega očeta, je razmišljanje o minevanju, prepleteno z njegovimi spomini na otroštvo v Jugoslaviji sedemdesetih let, mladostništvo v osemdesetih in vojne na Balkanu v devetdesetih. S pripovedovanjem o očetu in širši družini Jergović namreč osvetli nekaj usodnih in absurdnih preobratov krvavega razpada Jugoslavije.
Neobičajno, vznemirljivo in čustveno pisanje, popolno nasprotje vsemu, kar je eden najbolj branih sodobnih avtorjev z območja nekdanje Jugoslavije do zdaj napisal, je delo, v katerem Jergović bralca spusti najgloblje v svojo zasebnost. 

Miljenko Jergovič se je rodil leta 1966 v Sarajevu, kjer je diplomiral iz filozofije in sociologije. Njegova proza in poezija sta neizmerno priljubljeni in prevedeni v dvajset svetovnih jezikov. Že s prvencem, zbirko kratkih zgodbSarajevski Marlboro, je nemudoma dosegel visok ugled, s knjigami, ki so mu sledile – vse po vrsti vrhunske kakovosti –, pa ga vedno znova le še potrjuje. Obenem sodi med redke avtorje, ki so enako blizu kritikom kot bralcem: njegova dela so presečišče kritiškega in bralskega okusa. Od poletja 1993 živi v Zagrebu. Piše poezijo, prozo in eseje, dela tudi kot novinar.